Skip to content

Kdaj oblikovanje postane umetnost?

oblikovanje
Kdaj postane oblikovanje umetnost?

 

Oblikovanje in umetnost imata veliko skupnega. Oboje se začne z idejo, oboje zahteva občutek za obliko, barvo, kompozicijo in razmerja, oboje pa lahko v nas sproži čustva, radovednost ali celo nelagodje. Kljub temu ju pogosto obravnavamo kot dve ločeni področji, kot da bi med njima obstajala jasno začrtana meja: na eni strani umetnik, ki ustvarja po notranji potrebi, na drugi oblikovalec, ki rešuje naročnikove težave. Prvi naj bi se ukvarjal z vprašanji smisla, drugi z vprašanji uporabnosti, estetike in prodaje. Pa je res tako? Je ločnica res tako opazno. Toda kaj se zgodi, ko plakat za gledališko predstavo postane zanimivejši od predstave same? Ko nas embalaža izdelka pritegne bolj kot njegova vsebina ali ko logotip, ki je nastal zaradi povsem praktičnih poslovnih razlogov, postane del kolektivnega spomina več generacij? Je oblikovalec v takšnem primeru po naključju ustvaril umetniško delo ali pa je umetnost že od začetka tičala v samem procesu oblikovanja?

Morda je težava v tem, da umetnost in oblikovanje preveč radi razvrščamo v predalčke, čeprav se ustvarjalnost ne meni kaj dosti za naše administrativne potrebe.

Umetnost se lahko vpraša, oblikovanje mora tudi odgovoriti

Ena od najbolj uporabnih razlik med umetnostjo in oblikovanjem je namen, s katerim delo nastane. Umetnik lahko začne z vprašanjem, občutkom ali idejo, ki je še sam ne zna povsem pojasniti. Delo lahko nastaja skozi raziskovanje, dvom in preizkušanje, ne da bi bilo na koncu nujno treba priti do enega samega odgovora. Tudi gledalcu ni treba povsem razumeti, kaj je avtor želel povedati, da bi ga delo nagovorilo. Delo praviloma tudi podvrženo tržnim razmeram in komercialnemu namenu.

Oblikovalec ima praviloma drugačno izhodišče. Nekdo potrebuje znak, ki bo predstavljal podjetje, plakat, ki bo pritegnil obiskovalce, embalažo, ki bo izdelek razlikovala od konkurence, ali spletno stran, na kateri bodo ljudje brez težav našli iskane informacije. Oblikovanje mora zato poleg estetske prepričljivosti upoštevati tudi komunikacijo, okoliščine uporabe in potrebe občinstva. Če se obiskovalec na spletni strani izgubi, ker je oblikovalec dal prednost vizualnemu eksperimentu pred razumljivostjo, imamo morda zanimivo kompozicijo, vendar ne nujno dobro rešitev. To pa ni namen dobrega grafičnega oblikovanja.

A tudi ta razlika ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled. Umetnost ima lahko zelo jasen namen, denimo politično sporočilo ali kritiko družbe, oblikovanje pa lahko odpira vprašanja, ki nimajo enoznačnega odgovora. Dober plakat lahko hkrati informira, prepričuje in provocira, medtem ko lahko umetniško delo uporablja presenetljivo preprosto obliko, da nam nekaj pove o svetu, v katerem živimo. Razlika torej ni v tem, da bi bilo eno področje svobodno, drugo pa omejeno. Bolj gre za to, kako ustvarjalec uporablja svobodo znotraj naloge, ki jo ima pred seboj.

Lepo še ne pomeni umetniško

Umetniško delo nas lahko pritegne zaradi svoje lepote, lahko pa nas pretrese, razjezi, zmede ali prisili, da se ustavimo pred nečim, kar bi najraje prezrli. Pri oblikovanju pa se pogosto zgodi, da za dobro razglasimo tisto, kar je lepo, urejeno in vizualno privlačno. Takšna merila so razumljiva, saj nam skladnost, jasnost in občutek za razmerja pomagajo prepoznati kakovostno oblikovano delo. Ampak tudi oblikovanje ni vedno namenjeno temu, da bi bilo prijetno. Družbeno kritičen plakat lahko deluje prav zato, ker je neprijeten, surov ali vizualno moteč. Njegova naloga ni nujno, da polepša prostor, temveč da v njem nekaj spremeni. Da nam odpre širše razmišljanje…

Pri tem se pokaže, da umetniška vrednost ne izhaja samo iz tega, kako je nekaj videti, ampak tudi iz tega, kaj nam oblika omogoča videti drugače. Preprosta črta, nepričakovano razmerje med besedilom in sliko ali nenavadna uporaba praznega prostora lahko spremenijo način, kako razumemo sporočilo. Oblikovalska odločitev, ki je na prvi pogled zgolj formalna, lahko postane nosilka ideje. To pa še ne pomeni, da je vsak nečitljiv plakat umetnost in da je vsaka vizualna zmeda znak pogumnega ustvarjalnega razmišljanja. Včasih je nečitljiv plakat samo nečitljiv plakat. Tudi oblikovalska stroka ima svoje male skrivnosti, vendar mednje ne bi smeli šteti sposobnosti, da napako razglasimo za koncept.

Ko funkcija postane izraz

Obstajajo oblikovalska dela, pri katerih funkcije in umetniškega izraza skoraj ni več mogoče ločiti. Pomislimo na knjigo, v kateri tipografija, format, papir in način vezave niso zgolj tehnične odločitve, temveč pomembno vplivajo na naše doživljanje vsebine. Ali na plakat, kjer tipografija ne prenaša samo sporočila, ampak s svojo velikostjo, ritmom in napetostjo ustvarja občutek nujnosti, veselja ali nelagodja. Podobno velja za dobro oblikovan predmet. Stol mora omogočati sedenje, vendar lahko način, kako so oblikovani njegovi deli, kako se stikajo materiali in kako se predmet odziva na prostor, preseže golo uporabnost. Še vedno gre za stol in ne za delno uporabno skulpturo, ki se je po pomoti znašla v dnevni sobi, vendar njegova funkcija ne izključuje izrazne moči, še vedno lahko presega zgolj funkcionalnost.

To je ena zanimivejših lastnosti oblikovanja: umetniško ne postane nujno takrat, ko preneha biti uporabno. Včasih se zgodi ravno nasprotno, ko je funkcija tako dobro premišljena, da postane del estetskega in čustvenega doživetja. Predmet je lahko hkrati razumljiv, uporaben in presenetljiv, ne da bi moral izbirati med praktičnostjo in izrazom. Prav v tem se skriva tudi zahtevnost dobrega oblikovanja. Ustvarjalec mora pogosto uskladiti več interesov, ki si niso vedno naklonjeni. Naročnik si želi prepoznavnosti, uporabnik razumljivosti, proizvodnja izvedljivosti, oblikovalec pa si želi, da bi bilo vse skupaj še vizualno prepričljivo. Če mu uspe vse te zahteve povezati v rešitev, ki deluje naravno in samoumevno, je rezultat lahko veliko več kot seštevek pravilno opravljenih nalog.

Od naročila do kulturnega spomina

Oblikovanje ima še eno zanimivo lastnost, ki ga povezuje z umetnostjo: pogosto ga srečujemo tako dolgo in tako pogosto, da pozabimo, da ga je nekdo nekoč ustvaril. Logotipi, naslovnice knjig, plakati, embalaža in drugi vizualni znaki postanejo del našega vsakdana. Nekatere med njimi prepoznamo takoj, tudi če ne vemo, kdo jih je oblikoval ali zakaj so videti prav tako, kot so. Oblikovanje nam postane – samoumevno. Ampak…

Ko neko dobro oblikovalsko delo prestane preizkus časa, lahko začne živeti tudi zunaj prvotnega namena. Plakat, ki je bil narejen za določen dogodek, lahko postane dokument ali odraz nekega obdobja. Embalaža, ki je nekoč predstavljala zgolj komercialni izdelek, začne vzbujati nostalgijo. Znak, ki je bil zasnovan za prepoznavnost podjetja, postane del vizualne kulture, ki jo prepoznavajo tudi ljudje, ki izdelka nikoli niso kupili. To seveda ne pomeni, da je vsaka stara embalaža umetnina ali da si lahko vsak logotip po nekaj desetletjih prisluži mesto v muzeju. Starost sama po sebi ni umetniška kategorija, prav tako kot visoka cena ni zanesljiv dokaz kakovosti. Toda čas in uporaba lahko spremeni kontekst, v katerem delo razumemo. Kar je bilo nekoč zgolj praktična rešitev, lahko pozneje postane odsev oblikovalskega razmišljanja, tehnoloških možnosti, družbenih vrednot in estetskih predstav svojega obdobja. Pri nas tak pojav najdemo v več blagovnih znamkah, kot je recimo Cockta in podobni.

V tem smislu oblikovanje ne ostane vedno znotraj prvotnega naročila. Lahko postane del skupnega spomina, v katerem se prepletajo funkcija, osebne izkušnje in kulturni pomen.

Ali mora biti oblikovanje umetnost, da je dobro?

Dobro oblikovana navodila za uporabo niso nujno umetnina, vendar so lahko rezultat izjemne ustvarjalne inteligence. Jasno oblikovana javna informacija morda ne bo nikoli visela v galeriji, lahko pa nekomu prihrani čas, prepreči napako ali mu pomaga razumeti nekaj, kar se je prej zdelo zapleteno. Takšno oblikovanje ima svojo vrednost, ne da bi se mu bilo treba opravičevati, ker ni dovolj umetniško. Lahko pa to s svojo ikonografijo, na novo odkritim trendom in svojstvenim pristopom sčasoma postane. To smo opisali že v prejšnjem poglavju. Po drugi strani pa tudi umetniški pristop sam po sebi ne zagotavlja dobrega rezultata. Oblikovalec lahko ustvari nekaj vizualno drznega in konceptualno zanimivega, vendar s tem ne izpolni nujno naloge, zaradi katere je bil projekt sploh naročen. Če znak za lekarno deluje kot eksperimentalna uganka, je morda zanimiv v portfoliu, nekoliko manj pa človeku, ki v dežju in naglici išče lekadol.

Zato vprašanje ni, ali je umetnost več vredna od oblikovanja ali obratno. Takšna primerjava bi bila podobna razpravi o tem, ali je boljši kompas ali zemljevid: oba nam pomagata razumeti prostor, vendar ne opravljata povsem iste naloge. Smiselno je predvsem vedeti, kaj želimo z delom doseči in kakšno vlogo ima pri tem njegova vizualna govorica.

Za konec

Kdaj torej oblikovanje postane umetnost? Morda takrat, ko preseže svojo neposredno nalogo in začne odpirati dodatne pomene, ki niso izčrpani že z osnovnim sporočilom. Morda takrat, ko njegova oblika ni več samo učinkovita rešitev, ampak postane način razmišljanja, ki ga občinstvo lahko raziskuje, doživlja in razlaga na različne načine. Lahko pa tudi takrat, ko ga čas in kulturni kontekst začneta obravnavati drugače, kot ga je razumel naročnik ob njegovem nastanku. Morda takrat, ko najde svoje novo življenje v drugačni vlogi, ki mu je bila prvotno namenjena. Noben od teh odgovorov ni dokončen, kar je pri tej temi pravzaprav dobra novica. Meja med umetnostjo in oblikovanjem ni črta, ki bi jo lahko zarisali z ravnilom, temveč območje prekrivanja, v katerem se srečujejo namen, spretnost, ideja, uporabnost in osebna interpretacija. In če se nekoč oblikovalčevo delo znajde v galeriji, najbrž ne bo škodilo. Vendar pa je čisto mogoče, da je že prej opravilo svoje najpomembnejše delo – na polici, v knjigi, na ulici ali na zaslonu, kjer ga je nekdo opazil, razumel in si ga zapomnil.

Morda torej ni treba, da oblikovanje postane umetnost. Dovolj je, da je ustvarjeno tako premišljeno, da lahko postane nekaj več, kot je bilo od njega pričakovano.

Ne zamudite ničesar!
Veliko zanimivih člankov na temo oblikovanja, marketinga, vizualnih umetnosti in oh in sploh...

ART BLOG

To ni spam, če želite več, si preberite na
politiki zasebnosti

Ali imate v mislih projekt?
Kontaktirajte nas