
Kako poteka naš oblikovalski proces (in kaj lahko pričakujete kot naročnik)
Ko podjetje išče oblikovalski studio, pogosto vidi le končni rezultat – logotip, vizualno podobo, spletno stran, fotografijo… Redkeje pa razume oblikovalski proces, ki stoji za tem. Prav ta oblikovalski proces pa je tisti, ki loči povprečno rešitev od premišljene in dolgoročno učinkovite identitete. Za končno rešitvijo se skriva precej miselnega dela, izkušenj in adaptacije glede strokovnosti in naročnikovih želj. Naročnika skušamo obenem tudi izobraziti in mu svetovati, kaj je zanj najboljše in zakaj je neka rešitev boljša od druge.
Razumevanje: brez tega ne gre
Vsak projekt začnemo z razumevanjem. Ne oblikujemo “na pamet”, ampak izhajamo iz konteksta:
- kdo ste in kaj predstavljate
- komu je vaša komunikacija namenjena
- kakšna je vaša konkurenca
- kakšne so vaše ambicije
V tej fazi veliko sprašujemo. Dober rezultat je vedno posledica dobrega briefa. Za dober rezultat je potrebno veliko morebiti na prvi pogled tudi nesmiselnih in nepotrebnih vprašanj. Poglavitno pri vsem tem je, da oblikovalec res »zleze pod kožno« naročniku in se skuša z njim identificirati. Le tako bo razumel subtilne želje, potrebe in namen.
Razumevanje oblikovalskega procesa in sodelovanje z naročnikom sta torej ključnega pomena za uspeh vsakega projekta. Natančna analiza oblikovalskega procesa nam omogoča, da ustvarimo rešitve, ki resnično ustrezajo naročnikovaim potrebam.
Raziskava in koncept
Ko imamo dokaj jasno sliko, začnemo z raziskavo in razvojem konceptov. To je faza, kjer nastajajo ideje – pogosto jih je mnogo več, kot jih na koncu pokažemo. Nekatere so slepa ulica, ampak jih je treba »vržti na papir«, da jih lahko preučimo in po potrebi zavržemo kot neustrezne.
V tej fazi največ razmišljamo o:
- simboliki
- tipografiji
- barvni govorici
- tonu blagovne znamke
Cilj ni “lep dizajn”, ampak ustrezna rešitev, ki bo zadovoljila želje naročnika in obenem delovala strokovno in trdno.
Prvi predlogi
Po obsežnem raziskovanju koncepta in konteksta naročniku običajno predstavimo omejeno število premišljenih smeri. Nek zlati izbor 2-3 variant, kjer je vsaka rešitev strokovno že utemeljena in premišljena in bi delovala dobro. Vsaka rešitev ima svojo logiko in argumentacijo.
Vsaka rešitev, ki jo pripravimo, mora izhajati iz dobro razumljenega oblikovalskega procesa, ki vključuje raziskovanje in analizo potreb naročnika. Ta oblikovalski proces nam omogoča, da se osredotočimo na to, kar je najbolj pomembno.
Tu pride do ključnega trenutka: dialoga.
Koliko verzij logotipa sploh nastane?
Veliko več, kot jih vidite.
V ozadju nastane več iteracij, skic in smeri, ki jih filtriramo. Naročniku pokažemo le tiste, za katere verjamemo, da imajo potencial. To ni omejevanje izbire, ampak kuriranje kakovosti. Naša naloga ni ustvariti desetine predlogov različnih smeri, ker s tem izgubljamo na kakovosti, obenem pa naročnika befgamo z različnkimi pristopi, ko se na koncu ne more več racionalno odločiti kaj je nabolj ustrezno. V tej fazi naročnika tudi izobrazimo, mu pokažemo esenco dela, ga obenem informiramo glede ponujenih rešitev in jih strokovno argumentiramo.
Naša prednost je v tem, da imamo jasen in pregleden oblikovalski proces, ki ga natančno razložimo naročnikom. S tem jim pomagamo razumeti, kako se oblikovalski proces odvija in kakšne odločitve sprejemamo.
Sodelovanje s stranko
Najboljši projekti nastanejo v sodelovanju. Več kot bo naročnik vložil v komunikacijo z nami, nam jasno podal izhodišča in namen, boljšo in enostavnejšo rešitev mu lahko izdelamo. Obenem pa gre za medsebojno zaupanje v strokovnost in spoštovanje, ki je temelj pozitivnega odnosa. Tukaj ni prostora za avtoritarnost in polnjenje ega.
Od naročnika potrebujemo torej:
- jasno komunikacijo
- iskrene odzive
- zaupanje v proces
Mi pa zagotavljamo:
- strokovno vodenje
- argumentirane odločitve
- odprt dialog
Kaj pa, ko se ne strinjamo?
To je normalen del procesa.
Naša naloga ni, da se vedno strinjamo, ampak da zagovarjamo rešitve, za katere verjamemo, da so najboljše za projekt. To vedno počnemo z argumenti – ne z osebnim okusom.
Najboljše rešitve pogosto nastanejo prav iz teh trenj. Z dobro komunikacijo se »začutimo« in vzpostavi se medsebojni odnos, ki kljub začetnemu nestrinjanju vodi do kvalitete rešitve. Marsikdaj ima naročnik v svojih pričakovanjih nejasno podobo, sestavljeno iz drobcev različnih pristopov in dosedanjih videnj. Ti nepovezani drobci so močno obremenjeni tudi čustveno in zahtevajo kdaj a kdaj tudi razmišljanj izven utečenih okvirjev (out of the box).
Dostikrat je ponujena rešitev tudi šok za naročnika, ki si je morebiti predstavljal drugačno smer ali izdelek, po navadi je imel v glavi »zapečene« neke vzorce in pa podobe, ki so dostikrat lahko samo skupek nekih vtisov in jih je nemogoče vizualno ponazoriti. Zato vsem naročnikom, ki so v dvomih glede same ideje svetujemo, da predlog malo prespijo, si dajo čas in ga v nekaj dneh večkrat objektivno poglodajo. V večini primerov to deluje odlično in z morda nekaj minimalnimi korekcijami pridemo do končne rešitve.
Finalizacija
Ko pridemo do potrjene smeri, sledi izpilitev:
- tehnična dodelava
- priprava različnih verzij
- prilagoditve za uporabo
Na koncu naročnik prejme sistem, ne samo recimo – logotipa. Potrebo se je namreč zavedati, da izdelava neke podobe ni samo en izdelek, ampak gre za povezano in usklajeno celoto, ki vidi daleč v prihodnost in upošteva situacije ki jih trenutno naročnik morda sploh še ne potrebuje, jih bo pa v bližnji prihodnosti. Vsi elementi so nato izvoženi v digitalne formate, ki jih lahko naročnik uporabi takoj ali pa so namenjeni naknadni uporabi v aplikacijah, ki zahtevajo tisk, elektronsko predstavitev, itd…
Zaključek
Dober dizajn ni rezultat enega “navdiha”, ampak strukturiranega procesa, sodelovanja in premišljenih odločitev. In prav to je tisto, kar naredi razliko.
Zavedamo se, da oblikovalski proces zahteva natančno usklajevanje med naročnikom in oblikovalcem. Kakovosten oblikovalski proces vodi do rezultatov, ki presegajo pričakovanja.
Verjamemo, da je uspešen oblikovalski proces tisti, ki se osredotoča na potrebe naročnika in vključuje odprto komunikacijo ter sodelovanje. Na ta način oblikujemo končne izdelke, ki so v skladu z vizijo naročnika.
Če razmišljate o prenovi ali novi vizualni identiteti, je prvi korak vedno pogovor. Pri samem procesu oblikovanja ne gre zgolj za »prodajo« svojega znanja in rešitev, ampak se v ozadju skriva iskren odnos in želja oblikovalca, da naredi nek izdelek na tak način, da bo v naročniku in njemu osebno v korist in ponos. Oblikovanje ni zgolj posel, ampak način razmišljanja.
Tomaž Berčič
Zakaj se veliko dobrih idej začne na klasičnem papirju?
Kljub vsem digitalnim orodjem se veliko oblikovalcev prvih idej še vedno loteva s svinčnikom in papirjem. Razlog je preprost: ročno skiciranje omogoča hitrejše, bolj neposredno razmišljanje. Brez omejitev programov in popolnosti zaslona lahko ideje nastajajo bolj spontano, svobodno in v večjem številu.
Papir dopušča napake, prečrtane linije, nedokončane oblike in misli, ki se razvijajo sproti. Prav ta nepopolnost je pogosto ključna – oblikovalec ni ujet v detajle prezgodaj, temveč razmišlja širše, bolj konceptualno. S tem se poveča možnost, da pride do nepričakovanih, izvirnih rešitev.
Pomemben vidik je tudi hitrost. Ena skica lahko nastane v nekaj sekundah, brez tehničnih nastavitev, brez izbire orodij, brez motenj. To omogoča raziskovanje več idej v krajšem času, kar je v zgodnjih fazah projekta ključno.
Šele ko je ideja dovolj jasna in močna, jo prenesemo v digitalno okolje, kjer jo začnemo natančno oblikovati, testirati in prilagajati različnim kontekstom uporabe. Analogni začetek tako ni nostalgija, ampak učinkovit način razmišljanja – most med idejo in končno rešitvijo.

