Skip to content

Ali lahko dober dizajn reši slab izdelek?

dober dizajn
dober dizajn ne reši slabega izdelka

 

Kaj je dober dizajn? Predstavljajmo si dva izdelka.

Prvi je zapakiran v lepo embalažo. Fotografija je odlična, tipografija premišljena, barve usklajene. Na polici izstopa med konkurenco. Drugi je videti precej dolgočasno. Embalaža je povprečna, fotografija slaba, spletna stran nekoliko zastarela. Če bi ju videli samo na polici, bi verjetno posegli po prvem. Kaj pa se zgodi po nakupu? Če je prvi izdelek slab, se zgodba hitro konča. Lepa embalaža lahko prepriča k prvemu nakupu. Ne more pa sama od sebe ustvariti zadovoljstva, ponovnega nakupa in zaupanja.

To nas pripelje do zanimivega vprašanja: Ali lahko dober dizajn reši slab izdelek? Kratek odgovor je: NE.

Lahko pa naredi nekaj zelo pomembnega – nek izdelek lahko naredi dovolj privlačen, da mu kupec da priložnost. In to je bistvo vsega. Dizajn igra svojo največjo vlogo prav na začetku. Potencialnemu kupcu obljublja, da bo dobil za svoj denar nekaj dobrega. Če se to potrdi, je dizajn prevzel drugo vlogo – na policah in v prodaji je opazen ravno toliko, da ga pretekli kupci zlahka prepoznajo, najdejo in zopet posežejo po njemu. Ampak tokrat zaradi kvalitete samega izdelka in pozitivne izkušnje. Manj zaradi privlačne embalaže.

Dizajn je obljuba

Ko vidimo izdelek, si ustvarimo pričakovanje. Embalaža nam nekaj obljublja. Spletna stran nekaj obljublja. Oglas nekaj obljublja. Fotografija nekaj obljublja. Logotip in celotna vizualna identiteta pa tej obljubi dodata še kontekst. Če je vse skupaj videti kakovostno, pričakujemo kakovost. Če je videti poceni, pričakujemo poceni. To pomeni, da oblikovanje ne prodaja samo izdelka. Prodaja tudi pričakovanje o izdelku. In prav tu ima ogromno moč.

Ko embalaža obljublja več, kot izdelek zmore

To je eden najnevarnejših učinkov dobrega oblikovanja. Če je izdelek slab in je njegova embalaža povprečna, je razočaranje manjše. Če je izdelek slab in je embalaža odlična, je lahko razočaranje celo večje. To je čisto psihološka komponenta, ki je enaka vsem kulturam. Zakaj se torej zgodi to, kar opisujem? Ker smo pričakovali več. Dober dizajn poveča pričakovanja in če jih izdelek izpolni, smo zadovoljni. Če jih celo preseže, smo navdušeni. Če jih ne doseže, imamo občutek, da nas je nekdo zavedel. To pa je precej globlja zamera, kot če bi kupovali nekaj, od česa itak nimamo večjih pričakovanj. Vse skupaj bi se nam zdelo bolj pošteno. To pa je pri prodaji ključnega pomena. Pralni prašek, ki ima zelo privlačno embalažo, opere pa podpovprečno dobro, bomo kupili samo enkrat.

Zato dizajn ni samo orodje za privabljanje kupca. Je tudi obljuba, za katero mora izdelek prevzeti odgovornost.

Dober izdelek, ampak slabo predstavljen izdelek

To je pomembna razlika. Predstavljajmo si podjetje, ki izdeluje odličen tehnični izdelek. Izdelek deluje brezhibno, vendar je embalaža nejasna, spletna stran zapletena, fotografije slabe, navodila nerazumljiva in komunikacija neprepričljiva. Slab pristop pri oblikovanju embalaže ali predstavitve izdelka kupcu ne vzbuja zaupanja. Prepričan je, da z malomarnim odnosom do predstavitve izdelka dobi tak odnos tudi pri sami izdelavi predmeta. To pa lahko v trenutku izniči ves trud inženirjev, razvijalcev, delavcev v proizvodnji in sploh vsem sredstvom in trudu, ki so ga vložili v izdelek. Tukaj se škoda ne meri samo v malce slabši prodaji, ampak v izgubljeni priložnosti ter izgubljenem oziroma nikoli pridobljenem ugledu.

Tukaj dizajn igra izjemno vlogo. Ne zato, ker bi izboljšal izdelek, ampak ker bi končno pokazal njegovo dejansko vrednost. To je ena najpomembnejših nalog dobrega oblikovanja.

Dizajn lahko izboljša tudi uporabniško izkušnjo

Tukaj pa posegamo na področje, kjer dizajn ne igra le estetske vloge, ampak potencialnemu kupcu na enostaven, dobro razumljiv način sporoča kvalitete izdelka in njegove lastnosti. Pri oblikovanju ne govorimo samo o tem, kako nekaj izgleda, temveč tudi o tem, kako to uporabljati. Dobro oblikovana spletna stran nam pomaga najti informacije. Dobro oblikovana embalaža nam pove, kako izdelek odpremo. Dobro oblikovana aplikacija nam pokaže, kaj moramo narediti. Dobro oblikovan izdelek je lahko prijetnejši za uporabo.

Tu se meja med vizualnim oblikovanjem in funkcionalnim oblikovanjem zabriše.

Najboljši dizajn je ponavadi skoraj neviden

Če uporabljamo nekaj in vse poteka brez težav, pogosto niti ne pomislimo na oblikovanje. Vrata imajo ročaj tam, kjer ga pričakujemo. Gumb naredi tisto, kar mislimo, da bo naredil. Embalažo odpremo brez navodil. Na spletni strani takoj najdemo kontakt.

Ne razmišljamo o dizajnu, ta preprosto deluje.

Slab izdelek in odličen marketing

Tu se skriva precejšnja nevarnost, ki je marsikateri proizvajalec ne vidi: če podjetje ugotovi, da ima slab izdelek, lahko poskuša težavo rešiti z več oglaševanja. Sproži se agresivnejša prodaja z več kampanjami, izboljšajo se fotografije, več se oglašuje … Toda če izdelek ne izpolni pričakovanj, lahko takšna strategija povzroči ravno nasprotni učinek. Več ljudi bo izdelek na podlagi agresivnejšega oglaševanja in izboljšane embalaže preizkusilo. Toda več ljudi bo razočaranih. In več ljudi bo svoje razočaranje tudi povedalo.

Kaj pa izdelek, ki je povprečen?

Tu je situacija precej bolj zanimiva. Večina izdelkov ni niti odličnih niti katastrofalnih. So preprosto povprečni. Tukaj pa lahko dober dizajn naredi zelo veliko razliko. Povprečen izdelek z neprepričljivo podobo bo težko izstopal.

Povprečen izdelek z dobro oblikovano identiteto, razumljivo komunikacijo in prijetno uporabniško izkušnjo pa lahko postane uspešna blagovna znamka. Ampak ne zato, ker bi oblikovanje popravilo lastnosti izdelka, saj jih ne more. Kupcu so dali prijetnejšo izkušnjo in če se bo v množici povprečnih izdelkov moral odločati, bo dober dizajn zožil njegov izbor in tudi kasneje bo kljub povprečni kvaliteti raje posegal po njem. Uporabnik ne kupuje vedno samo izdelka. Kupuje tudi občutek.

Primer, imenovan Apple

Ko govorimo o oblikovanju in izdelkih, je skoraj nemogoče mimo blagovne znamke Apple. Vsi se strinjamo, da so izdelki oblikovani vrhunsko, da je vizualni pristop pri prodaji ena temeljnih zaščitnih znamk njihovega uspeha. Ta seveda ni posledica samo oblikovanja. Za njim so tehnologija, uporabniška izkušnja, razvoj izdelkov, marketing, ekosistem in številni drugi dejavniki. Toda prav Apple je dober primer tega, kako lahko oblikovanje postane del same vrednosti izdelka.

Zatorej malce piham na dušo vsem, ki bi radi uspešno prodajali svoje izdelke ali storitve: Ne podcenjujte vloge dizajna, ki jih predstavlja. Dober in razumljiv dizajn vam ne more rešiti katastrofalne kvalitete, lahko pa vam iz povprečno dobrega izdelka naredi uspešno blagovno znamko in poveča zaupanje v vas.

Tomaž Berčič
Viri: splet, lasten arhiv

Ne zamudite ničesar!
Veliko zanimivih člankov na temo oblikovanja, marketinga, vizualnih umetnosti in oh in sploh...

ART BLOG

To ni spam, če želite več, si preberite na
politiki zasebnosti

Zanimivosti

Leta 1990 je francoski oblikovalec Philippe Starck za italijansko podjetje Alessi zasnoval ožemalnik za limone Juicy Salif. Njegova oblika spominja na vesoljskega pajka ali lignja, zato je videti bolj kot skulptura kot kuhinjski pripomoček.

Težava? Pri ožemanju ni posebno praktičen, saj lahko limonin sok brizga naokrog. Kljub temu je postal ikona industrijskega oblikovanja in razstavni predmet v muzejih. Njegov uspeh dokazuje, da ljudje izdelkov ne kupujemo samo zaradi uporabnosti, ampak tudi zaradi njihovega videza, simbolnega pomena in čustev, ki jih vzbujajo.

Ali imate v mislih projekt?
Kontaktirajte nas