
Kaj pripraviti pred sodelovanjem z oblikovalskim studiem
Marsikdo ki je zajadral v svet podjetništva, če ne prav vsi, občasno ali redno uporabljajo storitve oblikovalskega studia. Pa naj bo to zgolj oblikovanje in priprava letaka, ali pa gre za izdelavo nove Celostne grafične podobe morda pa za oglaševalsko kampanjo ali izdelavo spletne strani. Ker večina uporabnikov kupuje »z očmi«, je vloga oblikovalskega studia ključna pri vzpostavitvi ustreznega dialoga med kupcem in prodajalcem. Toda ali vemo, kako se tega sodelovanja s studiem lotiti na način, ki bo jasen, ekonomičen in uspešen?
Sodelovanje z oblikovalskim studiem se ne začne z risanjem logotipa, temveč z razumevanjem izhodišč. Podjetja, ki v projekt vstopijo pripravljena, praviloma dobijo bolj premišljene, učinkovite in dolgoročno uporabne rešitve. Dober dizajn namreč ni le estetska odločitev, ampak odgovor na jasno definirane cilje.
Uporaba brifa je ena najbolj pomembnih stvari
Če se z malo truda tega lotimo bolj sistematično, smo že na dobri poti. V ta namen veliko oblikovalskih studiev pripravi nek kratek vprašalnik, ki bo sestavljal brif. Kaj je brif? To je enostavno rečeno skupek ključnih vprašanj, na kater mora odgovoriti naročnik, da ga oblikovalec sploh razume in dela v pravo smer. Prvi in najpomembnejši korak je razmislek o lastni blagovni znamki. Pred začetkom sodelovanja si je smiselno zastaviti osnovna vprašanja: kdo smo, kaj ponujamo in kako želimo biti zaznani. Ta izhodišča oblikovalcu omogočajo, da razvije rešitev, ki ni generična, temveč odraža identiteto podjetja.
Pri tem si lahko pomagaš s kratkim povzetkom:
- osnovna dejavnost in ponudba
- vrednote blagovne znamke
- ton komunikacije (resen, igriv, tehničen …)
- ključne prednosti pred konkurenco
Pomemben vidik je tudi poznavanje ciljne skupine. Vizualna podoba ni namenjena naročniku, ampak njegovim uporabnikom. Zato je dobro opredeliti:
- komu je izdelek ali storitev namenjena
- kakšna so pričakovanja uporabnikov
- v kakšnem kontekstu prihajajo v stik z blagovno znamko
Analiza konkurence
Naslednji korak je pregled konkurence. Cilj ni posnemanje, temveč razumevanje prostora, v katerem podjetje deluje. Analiza pomaga prepoznati vizualne vzorce, ki se ponavljajo, ter priložnosti za diferenciacijo. Tako lahko skupaj z oblikovalcem razvijete rešitev, ki izstopa, a ostaja smiselna. Za to obstaja mnogo različnih prostopov, v aktualnem času je to relativno enostavno, ker imamo z nekaj kliki na voljo množice rešitev in oblikovalskih pristopov. To velja predvsem za elektronske medije. Pri tiskovinah je malo težje, ker moramo imeti referenčno tiskovino v fizični obliki, tam so prisotni tudi drugi parametri, kot je izbira papirja, razne dodelave, …
Referenčni primeri
Nadaljevanje analize konkurenčnih pristopov ali dejavnosti je iskanje rešitev, ki so nam blizu. Zelo koristno pri razlagi, kaj nam je všeč in katero smeri oblikovanja si predstavljamo je torej tudi zbiranje referenc. To so lahko logotipi, spletne strani ali drugi vizualni sistemi, ki se vam zdijo ustrezni. Reference pomagajo pri komunikaciji, saj pogosto lažje pokažemo kot opišemo. Pri tem je pomembno poudariti, da ne gre za kopiranje, ampak za razumevanje preferenc. Vseeno pa moramo biti pri tem tudi jasni in logični.
Največja napaka, ki jo naročnik stori pri tem delu je zbirka nekih nepovezanih primerov, pri katerih nam je všeč nek detajl, ne razume pa celote, ki je mnogokrat kompromis med estetiko in uporabnostjo. Praktično je nemogoče iz drobcev nekih nepovezanih primerov oblikovanja sestaviti novo celoto brez da nastane kakofonija različnih stilov, prijemov, barvnih rešitev, trendov… Ker imajo šolani oblikovalci na tem področju ogromno znanja in izkušenj, skušajte poslušati in si pustite svetovati.
Komu ali čemu je oblikovanje namenjeno?
Razmislek o uporabi je še en ključen element priprave. Logotip in celostna grafična podoba morata delovati v različnih okoljih, zato je dobro vnaprej vedeti, kje se bosta najpogosteje uporabljala:
- digitalni mediji (splet, družbena omrežja)
- tiskovine (vizitke, brošure, plakati)
- prostor (napisi, signalizacija, embalaža)
S tem oblikovalec lažje predvidi tehnične zahteve in zagotovi, da bo rešitev prilagodljiva in funkcionalna. Univerzalnih rešitev tukaj ni ali pa so zelo generične.
Časovnica
Na koncu samega procesa priprave in zbiranja materialov je smiselno opredeliti tudi osnovne projektne okvirje, ki so dostikrat pomemben člen in nam časovno in finančno osmislijo posamične faze:
- časovnica projekta
- okvirni proračun
- pričakovani obseg sodelovanja
Ti podatki ne omejujejo procesa, ampak omogočajo bolj realno načrtovanje in učinkovitejšo izvedbo.
Tomaž Berčič
Kako sodelovati z oblikovalskim studiem?
Pomembno je, da se na vse skupaj dobro pripravimo in in jasno izrazimo naše cilje in pričakovanja. Pristop kot je “saj ste kreativni in si boste že nekaj izmislili” ne vodi do kvalitetnih rešitev, ker v studiu enostavno nimajo vpogleda v vašo glavo, kjer se preko komaj zavednih in subtilnih idej oblikuje nejasna podoba.
Dobra priprava ne pomeni popolnih odgovorov, temveč jasno izhodišče za sodelovanje. Ko naročnik in oblikovalec vzpostavita odprt dialog, postane proces bolj usmerjen, rezultat pa bistveno bolj kakovosten. Prav v tej fazi se pogosto naredi največja razlika med povprečno in resnično učinkovito vizualno identiteto. Zelo pomembno je, da je naročnik v dobrem stiku z oblikovalcem, da se usklajujeta glede posamičnih pristopov in tehničnih rešitev.
Najslabše kar lahko storimo v samem pristopu pa je vztrajanje pri svojem pogledu za vsako ceno. Odnos se bo podrl, oblikovalec bo izgubil motivacijo in sposobnost svetovanja. Upoštevajmo torej strokovnost in skušajmo biti konstruktivni predvsem pri samih usmeritvah, pripravi materialov in ne skušajmo pretirano posegati v same rešitve m ker kljub našim občutkom dostikrat ne razumemo in ne vidimo širše slike, ker pač nimamo izkušenj. Spoštovanje oblikovalskega dela in zaupanje sta zelo pomemben ampak premalo upoštevan del procesa.

