Prenova spletne strani in spletna dostopnost

Ste se že kdaj vprašali, ali lahko vašo spletno stran uporabljajo vsi? Tudi nekdo, ki ne vidi, ne sliši ali ne uporablja miške?

To ni le vprašanje, povezano s kljukico v zakonski dokumentaciji (Zakon o dostopnosti), ali še eno tehnično zahtevo. Gre za to, da postane splet bolj vključevalen, prijazen in uporaben za vse. Hkrati pa je dostopna spletna stran tudi boljša za SEO, lažja za uporabo in dolgoročno bolj vzdržna.

Zakon o dostopnosti: kaj pomeni, da je spletna stran skladna z zakonom?

Dostopnost pomeni, da lahko vsi ljudje, ne glede na svoje zmožnosti, brez ovir uporabljajo spletne strani in mobilne aplikacije. Vključuje na primer slepe, slabovidne, gibalno ovirane in osebe z motnjami branja. Temelji na standardih WCAG 2.1 (Web Content Accessibility Guidelines), ki določajo smernice za oblikovanje in razvoj dostopnih spletnih vsebin.

Dostopnost naj ne bo zadnja postavka pri prenovi, ampak izhodišče, še posebej, če je prav ta razlog, da se prenove spletne strani sploh lotevate.

Kako v praksi izgleda dostopno spletišče?

Pogosto naletimo na površinske rešitve, kot so na primer dodatni programi ali vtičniki, ki omogočajo povečavo črk, izboljšajo kontrast itd. A to je le vrh ledene gore, ko govorimo o resnično dostopnih spletnih straneh. V nadaljevanju nekaj primerov dobre prakse, ki jih predvideva Zakon o dostopnosti.

1. Dostopna navigacija

Vse na spletni strani (vsak klik, obrazec in podstran) mora biti dosegljivo zgolj z uporabo tipkovnice. To pomeni, da uporabnik za ničesar ne potrebuje miške in se lahko po strani premika s tabulatorjem ter drugimi tipkami.

Uporaba opisnih naslovov in gumbov je ključnega pomena za dostopnost. Vsak gumb in povezava na spletnem mestu morata imeti opisne oznake, ki uporabnikom povedo, kam gredo ali kaj se bo zgodilo ob kliku. To je še posebej pomembno za uporabnike, ki se zanašajo na bralnike zaslona, saj jim to omogoča, da razumemo funkcionalnost vsakega elementa na strani.

Ob tem je nujen tudi jasen indikator trenutne pozicije, najpogosteje v obliki barvnega okvirčka. Prav tako je pomemben t. i. gumb »skip to content«, ki uporabniku omogoča, da preskoči ponavljajoče se elemente, kot so meniji, in hitro pride do glavne vsebine.

2. Kontrast in berljivost

Kontrast med besedilom in ozadjem je ključen za berljivost na spletu. Slaba izbira barvne palete lahko oteži branje in povzroči očesno napetost. Priporočljivo je, da se uporablja visoko kontrastne barve, ki omogočajo jasen in enostaven dostop do informacij. Na primer, temno modra beseda na svetlo belem ozadju je pogosto bolj berljiva kot svetlo siva beseda na svetlo belem ozadju.

Izbira ustrezne barvne palete je še posebej pomembna za uporabnike z barvnimi slepoti. Uporaba barv, ki so jasno ločljive tudi za take uporabnike, povečuje dostopnost in uporabniško izkušnjo. Zato je priporočljivo, da se barvne palete testirajo z orodji, ki analizirajo dostopnost, preden se dokončno implementirajo na spletno mesto.

Velikost pisave naj bo dovolj velika za enostavno branje in prilagojena za prikaz na mobilnih napravah (uporaba rem ali em enot). Po potrebi mora biti tudi omogočeno povečanje besedila do 200 %.

Vrsta pisave prav tako igra ključno vlogo. Serifne pisave, kot so Times New Roman, so primerne za tisk, medtem ko so sans-serifne pisave, kot je Arial, pogosto bolj berljive na spletu. Eksperimentiranje z različnimi pisavami in velikostmi ter pridobivanje povratnih informacij od uporabnikov je ključno za optimizacijo berljivosti spletne strani.

Pomemben je tudi ustrezen kontrast med besedilom in ozadjem; najmanj 4,5 : 1 za običajno besedilo ter vsaj 3 : 1 za večje ali krepko besedilo. Ali je kontrast ustrezen, lahko enostavno preverite s na primer z orodjem WebAIM Contrast Checker.

3. Bralniki

Slepi ali slabovidni uporabniki se pogosto poslužujejo bralnikov zaslona. To pomeni, da vse, kar je na ekranu zapisano, prebere avtomatski bralnik.

Bralniki zaslona so programski vtičniki, ki ljudem z okvarami vida omogočajo dostop do vsebin na spletu. Ti programi pretvorijo besedilo in druge elemente spletnih strani v zvočne ali Braillove oznake, kar uporabnikom omogoča, da poslušajo ali občutijo vsebino, namesto da bi jo brali. Razumevanje, kako bralniki delujejo in kako jih optimizirati, je ključnega pomena za dostopnost spletnih strani.

V praksi to za dostopno spletišče pomeni:

• Vse povezave morajo biti opisne. Namesto splošnih oznak, kot je »več o,« mora povezava jasno povedati, kam vodi. Na primer »pojdi na Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij«.
• Vse slike morajo imeti alt-opise. Ti opisi bralniku povedo, kaj je na sliki, zato naj bodo kratki, a informativni (na primer: logotip podjetja X ali fotografija ekipe).
• Navigacija mora biti logična in strukturirana. Naslovi, podnaslovi, seznami in gumbi morajo biti pravilno označeni v kodi (uporaba semantičnih HTML-elementov), da jih bralnik pravilno prebere.

Pomembno je, da se spletna mesta prilagodijo za uporabo z bralniki. To vključuje ustrezno označevanje naslovov, odstavkov in drugih strukturnih elementov, da se zagotovi, da bralniki pravilno razumejo vsebino. Spletna mesta, ki niso zasnovana z mislijo na bralnike, lahko prikrajšajo uporabnike za dostop do pomembnih informacij.

Med najpogostejšimi napakami, ki jih spletna mesta delajo pri dostopnosti, je pomanjkanje alternativnega besedila za slike in grafike. To pomeni, da uporabniki z okvarami vida ne morejo razumeti konteksta ali vsebine teh elementov. Druga pogosta napaka je neustrezno označevanje naslovov in odstavkov, kar bralnikom onemogoča pravilno razumevanje strukture vsebine.

Rešitve za te težave vključujejo redno preverjanje dostopnosti spletnega mesta z orodji, ki analizirajo vsebino ter zagotavljajo priporočila za izboljšave. Upoštevanje standardov in smernic, kot so WCAG (Web Content Accessibility Guidelines), je prav tako ključno za odpravljanje teh težav in zagotavljanje večje dostopnosti spletnega mesta.

4. Odziven design

Odziven design je pristop k oblikovanju spletnih strani, ki omogoča, da se vsebina prilagaja različnim napravam in velikostim zaslonov. Ta pristop je ključen glede dostopnosti, saj uporabnikom omogoča, da dostopajo do informacije na svojih napravah, ne glede na to, ali uporabljajo pametne telefone, tablice ali namizne računalnike. Optimizacija uporabniške izkušnje na vseh napravah je zato nujna.

Pri povečavi spletne strani (na primer s funkcijo zoom v brskalniku) mora biti vsebina vizualno prilagojena, brez prekrivanja ali izrezovanja elementov. Paziti moramo, da fiksni elementi, kot so gumbi ali meniji, ne zakrivajo pomembnih informacij. Postavitev strani pa naj bo odzivna in prilagodljiva glede na širino zaslona.

Kako sami pregledamo dostopnost spletišča?

Najprej naredimo enostavni vizualni pregled: ali je besedilo dovolj veliko in berljivo, so vsebine jasno razporejene in označene z naslovi, so povezave vidne kot gumbi, ali so slike vsebinsko smiselne itd. Preverimo tudi, ali so obrazci in interaktivni deli strani smiselno poimenovani in dostopni. Gre za nek prvi vtis in površinsko oceno.

Nato si lahko pomagamo z brezplačnimi avtomatiziranimi orodji, kot so WAVE, axe DevTools ali accessibilitychecker.org, ki preverijo tehnično plat strani (zaporedje naslovov, označenost povezav, kontraste, alt oznake in druge elemente).

Sledi test navigacije s tipkovnico; preverimo, ali se lahko po strani premikamo samo s tipkami (Tab, Shift + Tab, Enter in smerne tipke), vnašamo podatke in pošiljamo obrazce.

Nenazadnje lahko naredimo osnovni test z bralnikom zaslona (npr. NVDA): poslušamo, ali se vsebina bere pravilno, ali so slike in povezave ustrezno opisane in ali je vrstni red branja smiseln.

Kot primer dobro zasnovane in dostopne spletne strani si lahko ogledate portal GOV.SI.

Zaključek

Čeprav se dostopnost spletnih strani pogosto omenja v kontekstu zakonodaje, gre v resnici za nekaj veliko širšega; za odgovoren, vključujoč in premišljen pristop k spletnemu nastopu.

Če niste prepričani, kje začeti, vam z veseljem pomagamo. Lahko za vas izvedemo analizo dostopnosti obstoječe spletne strani, pripravimo konkretna priporočila ali pa poskrbimo za celostno prenovo spletne strani  z mislijo na dostopnost in uporabniško izkušnjo.

Rina Stanič